Te dni sem testiral Mazdo 2, ki sliši na ime Tamura. Njeno posebno ime sicer spominja na serijo Takumi, vendar gre pri Tamuri za povsem nekaj drugega. Mala dvojkica me je resnično očarala in lahko rečem le, zakaj jo nisem vozil že prej. Zanimivo, pri Mazdi res ne morejo brez rdeče barve.
Mazda 2 je prva izmed tistih pravih malčkov, ki se je znašla na blogu. Priznam, da nad njeno zunanjostjo in velikostjo pred vožnjo nisem bil ravno navdušen. To razpoloženje pa Mazda hitro popravi in ti priraste k srcu. Na žalost tudi ta Mazdica ni bila brez praske, kjer so tokrat najbolj trpela platišča. Do nje ni bilo prizanesljivo niti vreme. Na njej je svoj žig pustila toča.
Tamura se poleg rdeče-črnih detajlov razlikuje od ostalih tudi po njenem številu, saj je za evropski trg omejena serija tisočih vozil. Seveda lahko Tamuro poleg rdeče dobite tudi v črni, srebrni in beli barvi. Izbirate pa lahko tudi pri njeni notranjosti.
Testno dvojko poganja precej majhen bencinski 1.3 mlinček s 55 kW oziroma 75 KM. Za natančno in povsem zadovoljivo prestavljanje skrbi 5-stopenjski ročni menjalnik. Paket Tamure zajema ravno prav opreme, ki jo voznik potrebuje pri vsakdanjih opravilih. Sam sem pogrešal le potovalni računalnik, vseeno pa sem vsaj približno izračunal povprečno porabo, ki je znašala 5 l/100 km. Sem kar precej zadel obljubljene številke, kajne? Več o opremi spregovorim pri zunanjosti in notranjosti vozila.
Mazda 2 ni ravno podobna večjim sestram kot sta Mazda 3 in 6, ne smemo pa pozabiti, da sta trojka in šestica že prenovljeni, dvojko to še čaka. Ravno zaradi tega so se pred prihodom nove odločili za spominsko serijo Tamuro. V primerjavi s prejšnjo Mazdo 2 je tale povsem nekaj posebnega, kar je opazno že pri zunanjosti. Je precej bolj drzna in nima neke škatlaste oblike. Malce več časa bi lahko posvetili le zadnjemu delu pri izpuhu, ampak to je že stvar okusa. Dvojka sicer mogoče res deluje malce visoka, a to je najbrž le optična prevara na račun njene velikosti oziroma širine. Zunanjost je v popolni kombinaciji rdeče in črne barve.
Paket Tamura zajema črno obarvana zunanja vzvratna ogledala in strešni spojler. 15 palčna platišča so obarvana v grafitno barvo, ki kljub manjši moči Mazde pustijo športen pečat. Če sem že omenil zunanja vzvratna ogledala, lahko dodam še to, da so le ta električno nastavljiva, ogrevana in zložljiva. To me je pri tem malčku pozitivno presenetilo. Da Mazda še bolj pade v oči s to barvno kombinacijo, ima tudi tovarniško zatemnjena zadnja stekla. Huda kombinacija, ni kaj.
Pri notranjosti je vse lepo na dosegu roke. Desno od ročne zavore se nahaja priključek za AUX in USB, na sredini pa dvignjen ročni menjalnik. Nad njim najdemo nastavitve za klimatsko napravo in radio z manjšim sredinskim zaslonom. Na multifunkcijskem usnjenem volanu se nahajajo nastavitve za radio, pri dodatni opremi pa lahko dobite še dodatna stikala za nastavljanje tempomata. Paket Tamure pri notranjosti zajema rdeče obrobe sedežnih prevlek ter vratne obloge in obrobe zračnikov v barvi karoserije.
Pri zračnikih mi je všeč ravno to, da so barvno kombinacijo uporabili le pri stranskih in ne tudi sredinskih zračnikih. Tako vsaj ne bode preveč v oči. Na zadnji klopi imajo potniki ravno prav prostora za noge, problem bi predstavljali le tisti najvišji, ki ne bi imeli dovolj prostora pri glavi. Zmotila me je malce plastična notranjost pri vratnih naslonih za roke, a glede na njeno ceno je to popolnoma sprejemljivo.
Presenetile so me tudi vozne lastnosti, katerih od dvojke res nisem pričakoval. Res je, da nima ravno raketnih pospeškov, ti pa vseeno ponudi užitke pri vožnji (ne pri vožnji v klanec). Glede na to, da Mazda 2 nima ravno športnih korenin, oziroma ni športno nastrojena, se je zavitih cest držala kot dojenček mame. Česa takšnega od Tamure res nisem pričakoval. Vožnje ne morem enačiti z njeno sestro, ki ima vse karakteristike pravega športnika, zato je temu prilagojen tudi kriterij. Presenetila me je tudi njena poraba, ki se precej drži tovarniških številk (5 l/100 km). Za večje udobje voznika bi mogoče poskrbel le sredinski naslon za roke in tempomat, a potem bi najbrž bilo že preveč kičasto. Mazdi 2 moči zmanjka le pri polni obremenitvi in vožnji v klanec, zato trdim, da je to popoln avto za dve odrasli osebi. Si predstavljate to Mazdo v strupeni izvedbo MPS s 120 KM, 16 palčnimi platišči, zadnjim difuzorjem in dvojnim zaključkom izpušne cevi? Mene je res navdušila in si to tudi z lahkoto predstavljam.
Nekateri bi sicer dejali, da gre to za mestnega malčka. Res je majhna, ampak si zasluži več kot le naslov mestne gospodične. Z njo sem brez problema užival tudi na malce daljših relacijah. Na račun njene majhnosti profitira na okretnosti in ozkih parkirnih prostorih. Nekateri bi jo izbrali za drugi avto, jaz pa bi jo v primeru nakupa postavil na prvo mesto.
Za slabih 10.000 € že lahko dobite malčka s strupenim izgledom. V tej ceni je vključeno vse kar potrebuješ, brez kakšnega dodatnega kiča (- potovalni računalnik). Kdor kupuje avto za zmerno ceno, naj skrbno premisli o nakupu omejene serije Tamura, saj s tem kupi tudi del Mazdine zgodovine. Komaj čakam na novo Mazdo 2!
Avtor: Primož Makuc
Fotografija: Andraž Martinšek
Več fotografij na Facebook strani Cestni dirkač
Testno dvojko poganja precej majhen bencinski 1.3 mlinček s 55 kW oziroma 75 KM. Za natančno in povsem zadovoljivo prestavljanje skrbi 5-stopenjski ročni menjalnik. Paket Tamure zajema ravno prav opreme, ki jo voznik potrebuje pri vsakdanjih opravilih. Sam sem pogrešal le potovalni računalnik, vseeno pa sem vsaj približno izračunal povprečno porabo, ki je znašala 5 l/100 km. Sem kar precej zadel obljubljene številke, kajne? Več o opremi spregovorim pri zunanjosti in notranjosti vozila.
Mazda 2 ni ravno podobna večjim sestram kot sta Mazda 3 in 6, ne smemo pa pozabiti, da sta trojka in šestica že prenovljeni, dvojko to še čaka. Ravno zaradi tega so se pred prihodom nove odločili za spominsko serijo Tamuro. V primerjavi s prejšnjo Mazdo 2 je tale povsem nekaj posebnega, kar je opazno že pri zunanjosti. Je precej bolj drzna in nima neke škatlaste oblike. Malce več časa bi lahko posvetili le zadnjemu delu pri izpuhu, ampak to je že stvar okusa. Dvojka sicer mogoče res deluje malce visoka, a to je najbrž le optična prevara na račun njene velikosti oziroma širine. Zunanjost je v popolni kombinaciji rdeče in črne barve.
Paket Tamura zajema črno obarvana zunanja vzvratna ogledala in strešni spojler. 15 palčna platišča so obarvana v grafitno barvo, ki kljub manjši moči Mazde pustijo športen pečat. Če sem že omenil zunanja vzvratna ogledala, lahko dodam še to, da so le ta električno nastavljiva, ogrevana in zložljiva. To me je pri tem malčku pozitivno presenetilo. Da Mazda še bolj pade v oči s to barvno kombinacijo, ima tudi tovarniško zatemnjena zadnja stekla. Huda kombinacija, ni kaj.
Pri notranjosti je vse lepo na dosegu roke. Desno od ročne zavore se nahaja priključek za AUX in USB, na sredini pa dvignjen ročni menjalnik. Nad njim najdemo nastavitve za klimatsko napravo in radio z manjšim sredinskim zaslonom. Na multifunkcijskem usnjenem volanu se nahajajo nastavitve za radio, pri dodatni opremi pa lahko dobite še dodatna stikala za nastavljanje tempomata. Paket Tamure pri notranjosti zajema rdeče obrobe sedežnih prevlek ter vratne obloge in obrobe zračnikov v barvi karoserije.
Pri zračnikih mi je všeč ravno to, da so barvno kombinacijo uporabili le pri stranskih in ne tudi sredinskih zračnikih. Tako vsaj ne bode preveč v oči. Na zadnji klopi imajo potniki ravno prav prostora za noge, problem bi predstavljali le tisti najvišji, ki ne bi imeli dovolj prostora pri glavi. Zmotila me je malce plastična notranjost pri vratnih naslonih za roke, a glede na njeno ceno je to popolnoma sprejemljivo.
Presenetile so me tudi vozne lastnosti, katerih od dvojke res nisem pričakoval. Res je, da nima ravno raketnih pospeškov, ti pa vseeno ponudi užitke pri vožnji (ne pri vožnji v klanec). Glede na to, da Mazda 2 nima ravno športnih korenin, oziroma ni športno nastrojena, se je zavitih cest držala kot dojenček mame. Česa takšnega od Tamure res nisem pričakoval. Vožnje ne morem enačiti z njeno sestro, ki ima vse karakteristike pravega športnika, zato je temu prilagojen tudi kriterij. Presenetila me je tudi njena poraba, ki se precej drži tovarniških številk (5 l/100 km). Za večje udobje voznika bi mogoče poskrbel le sredinski naslon za roke in tempomat, a potem bi najbrž bilo že preveč kičasto. Mazdi 2 moči zmanjka le pri polni obremenitvi in vožnji v klanec, zato trdim, da je to popoln avto za dve odrasli osebi. Si predstavljate to Mazdo v strupeni izvedbo MPS s 120 KM, 16 palčnimi platišči, zadnjim difuzorjem in dvojnim zaključkom izpušne cevi? Mene je res navdušila in si to tudi z lahkoto predstavljam.
Nekateri bi sicer dejali, da gre to za mestnega malčka. Res je majhna, ampak si zasluži več kot le naslov mestne gospodične. Z njo sem brez problema užival tudi na malce daljših relacijah. Na račun njene majhnosti profitira na okretnosti in ozkih parkirnih prostorih. Nekateri bi jo izbrali za drugi avto, jaz pa bi jo v primeru nakupa postavil na prvo mesto.
Za slabih 10.000 € že lahko dobite malčka s strupenim izgledom. V tej ceni je vključeno vse kar potrebuješ, brez kakšnega dodatnega kiča (- potovalni računalnik). Kdor kupuje avto za zmerno ceno, naj skrbno premisli o nakupu omejene serije Tamura, saj s tem kupi tudi del Mazdine zgodovine. Komaj čakam na novo Mazdo 2!
Avtor: Primož Makuc
Fotografija: Andraž Martinšek
Več fotografij na Facebook strani Cestni dirkač
0 comments:
Post a Comment