Bralci
bloga me že nekaj časa opominjajo, kdaj pride na vrsto pravi družinski avto. Do
enoprostorca se še nisem prebil, vseeno pa lahko rečemo novi Škoda Octavii
Combi družinski avto. Testno vožnjo sem združil z manjšim izletom do izvira
reke Ljubljanice.
Za
vožnjo s Škodo sem bil zmenjen pri Avtocentru Špan, kjer so mi predali ključe
Octavie karavanske oblike z varčnim 1.6 dizelskim motorjem. Opremljena je s
paketom Ambition, ki skriva kar precej uporabne elektronike. Ambition je
nadgradnja paketa Active. Slednji je začetni paket pri Škodi. V srednjem
(Ambition) paketu dobite multifunkcijski volan, 16” platišča, dvopodročno
avtomatsko klimatsko napravo, električni pomik vseh stekel, meglenke, potovalni
računalnik, USB priključek, predal pod sovoznikovim sedežem, stropni predal za
očala, sredinski naslon za roke spredaj in zadaj ter vtičnico v prtljažniku.
Poleg vse te opreme je bila testna Octavia dodatno opremljena še z avtoradiem
Bolero, ki je pravzaprav večfunkcijska naprava. Je nekakšen mini računalnik,
kjer nastavljaš radio, svetlobo, zimske/letne pnevmatike, brisalce in
elektronski program stabilnosti. Sistem Bolero ima tudi grafični prikaz zadnjih
parkirnih senzorjev oziroma ovir, ki se nahajajo ob vzvratni vožnji za vozilom.
Sama
zunanjost Octavie je izredno podobna Rapidu, lahko bi celo rekli, da sta
dvojčka. Avto ima izredno lepe linije, kar lahko trdim tudi za Rapida. Težko pa
rečem, da je nova Octavia oblikovalski presežek. Roko na srce, z oblikovanjem
Octavie niso imeli velikih problemov. Zadnje luči so ohranile tradicionalo obliko
črke C, pri sprednjih pa so malce spremenili luči prejšnje Octavie (še pred
faceliftom). Stranski smerniki so lično skriti v ogledalu, kar pa težko rečem
za kljuke, ki “štrlijo” kot pri novem Leonu. Zadnji parkirni senzorji so dobro
skriti v spodnjem delu odbijača.
Če
smo prej govorili o zunanji podobnosti z Rapidom, pa je v notranjosti druga
zgodba. Prav tu se vidi razlika v razredu med “dvojčkoma”. Octavia ima precej bolj
žlahtne materiale od Rapida in temu primerna je tudi cenovna razlika. Volanski
obroč je prijeten na dotik, saj o grobi plastiki ni ne duha ne sluha. Sredinska
konzola te hitro spravi v dobro voljo, saj je vse odlično razporejeno,
multifunkcijski radio z zaslonom na dotik zaenkrat deluje brezhibno. Edini
minus bi pripisal le preveč svetleči
črni barvi, ki je za čiščenje sizifovo delo. Potovalni računalnik prikazuje
povprečno in trenunto porabo, čas vožnje, temperaturo olja, število kilometrov
do naslednjega obiska bencinske črpalke in ostalo.
Sama
vožnja Octavie je primerna naslovu družinskega avtomobila. Varčni 1.6 litrski
motor mi je znan še od Seat Leona, ki je bil v primerjalnem testu z Leonom FR.
Končna poraba je znašala 5,6 l/100km, kar je za relacijo dobrih 50 km več kot
zadovoljivo. Z Octavio sem se zapeljal od Brezovice do Vrhnike po avtocesti, od
tam pa sem pot proti Logatcu nadaljeval po regionalni cesti do Logatca in nato
nazaj na avtocesto proti Brezovici. Poraba se je na Vrhniškem klancu dvignila
na dobrih 7 l, kar pa je bil tudi rezultat malce bolj športne vožnje, ki je izkazala
precej mehko podvozje v ovinkih. To je še dodatni pokazatelj, da gre za bolj
družinski avto. Tega pa ne morem reči za Octavio RS. Porabo bi lahko
definitivno še znižal, saj je bila pri Leonu 1.6 TDI tudi pod 5 l/100km. Za to
pa bi bilo potrebno malce večje število kilometrov in posledično tudi več časa.
Pri testnem modelu sem pogrešal le tempomat, kar bi še dodatno olajšalo vožnjo
po avtocesti. Seveda je možen dokup ali serijsko v višjem paketu opreme Elegance.
Cena
razstavnega/testnega vozila je dobrih 19.000 EUR, cena novega z isto opremo pa
dobrih 21.000 EUR. Po konfiguratorju znaša osnovna Octavia Combi Ambition 1.6
TDI 19.805 EUR, VW Golf Variant
Comfortline z istim motorjem pa 20.006 EUR. Se je Škoda povzpela na raven Volkswagna?
Oprema in motorji so isti, vprašanje je le, katera oblika vam bolj ustreza. Če
bi se odločal za nakup Octavie Combi, bi na paleti ponujenih motorjev izbral
2.0 TDI, pri dodatni opremi Ambition pa bi obkljukal le še tempomat in užival v
vožnji.
Več fotografij na Facebook strani Cestni dirkač
Avtor: Primož Makuc
Avtor: Primož Makuc