Zaradi takih trenutkov bi najraje ostal v Portu, ker je več priložnosti za posebne testne vožnje kot pri nas doma. Ljudje so na splošno bolj odprti in zaupljivi. Tokrat smo imeli priložnost voziti Bmwjevega električnega malčka. Govorimo o polno električnem modelu i3. Avto, ki te v živo prijetno preseneti.
Bmw je za začetek proizvodnje električnega jajčka namenil približno 600 milijonov evrov. Njihov cilj je bil izdelati avto iz obnovljivih in naravi prijaznih virov. Podjetje trdi, da je 25% plastične notranjosti ravno iz obnovljivih virov. Seveda se ni ustavilo že pri obnovljivi plastiki ampak so pri vratih uporabili tudi vlakna iz rastline kenaf, ki poskrbi za vzdržljivost in malce bolj vrhunski videz. Poleg tega pridih elegance doda še evkaliptusova armaturna plošča. Ja, prav ste slišali, armaturna plošča in še nekateri drugi deli notranjosti so odeti v svetel les evkaliptusa, kar na i-trojki pusti še nek dodaten pečat. Pri sedežih so uporabili kombinacijo naravno zagorelega usnja (preko oljčnih listov) in blago iz 100% recikliranih vlaken.
Če smo že pri notranjosti bi lahko nekaj besed namenili instrumentom, "menjalniku" in sami funkcionalnosti. Ob vseh zaslonih se na trenutke res lahko počutiš kot del pametnega telefona. Zaslon pri merilniku hitrosti, osrednji zaslon za radio, navigacijo, telefon in ostale malenkosti, zaslon za vzvratno in stranska ogledala, zaslon za.... No ja, malce se šalimo. Malce nas je zaneslo pri ogledalih, vse ostalo pa je res. Kot pri ostalih članih Bmw družine, se tudi tukaj najde "krmilno palico/gumb" med sprednjima sedežema. Tako imaš še vedno občutek, da sediš v pravem Bavarcu in ne vesoljskem plovilu.
Elektronska prestavna ročica in gumb Start-Stop se nahajata ob volanskem obroču. Prestavna ročica ima samo tri položaje in sicer D, N ter R. Kot bi vozil viličarja. No ja, vseeno je to pri Bmwju precej bolj prefinjeno in elegantno. V notranjosti sem pogrešal le predal na sovoznikovi strani pod armaturno ploščo. Mogoče sem pikolovski ali pa sem le navajen iz ostalih avtomobilov. Minus si zasluži tudi (ne)funkcionalnost zadnje klopi, kjer morajo potniki za vstop na zadnjo klop najprej odpreti voznikova vrata in šele nato lahko odprejo zadnja. Poleg tega voznik ne sme imeti pripetega varnostnega pasu. Sistem varnostnega pasu je vgrajen v zadnja vrata, ker nima standardnega sredinskega (B) stebrička. I3 najbrž ni primeren za kakšne štafete.
Zunanjost je precej netipična za Bmw. Na fotografijah ni ravno presežek lepote (osebno mnenje), ko pa ga vidiš v živo se prvi vtis hitro spremeni in ostaneš odprtih ust. Barvna kombinacija in linije poskrbijo za obračanje glav in precej opaznega strmenja v tega malčka. Na žalost linije niso najbolje vidne, ker so fotografije zopet plod pametnega telefona. V zagovor: kako naj na študiju v tujini pričakujem tako zanimive testne vožnje?
Precej samoumevno je, da i3 ne pozna drugega kot LED svetila. Stranka si lahko da duška pri izbiri platišč, notranjosti in zunanji barvni kombinaciji. Vse je odvisno od tega, koliko želite izstopati. Roko na srce, v i-trojki izstopaš ne glede na barvo.
No pa smo tam. Pri motorju in voznih lastnostih namreč. Poganja ga elektromotor, ki zmore 125kW oziroma 170 električnih konjičev. Omembe vreden je tudi stalni navor 250 Nm. Vse to je popolna kombinacija za izstrel iz topa, kjer hitrost 100 km/h doseže v 7,2 s. Mogoče številke niso isto kot občutki, lahko pa mi verjamete, da česa takšnega ne pričakuješ od malčka. V prvi vrsti je namenjen namreč bolj mestni vožnji, o čemu pričajo tudi številke dometa. Zmore približno 170 kilometrov, seveda so številke različne od publikacije do publikacije. Nekateri trdijo tudi o okroglih 200. Kot pri porabi goriva je tudi tukaj vse odvisno od vožnje in pospeševanja. To ni raketna znanost.
Pogon je neposreden, moč elektromotorja pa se na zadnji kolesi prenaša brez spreminjanja prestavnih razmerij. Zanimivi so tudi načini vožnje Comfort, EcoPro in EcoPro+. Glavni razliki sta v odzivnosti motorja in dometu vozila (z omejitvijo hitrosti). Pri EcoPro+ načinu se ti poveča domet vozila na račun klimatske naprave. To ni ravno novost, ker lahko to vsak naredi tudi v svojem vozilu. Na kakšnih športno-adrenalinskih prireditvah pa klimatske naprave ne izklopijo zaradi večjega dometa vozila, ampak zaradi večje odzivnosti motorja. Pri Comfort načinu vožnje se poveča odzivnost stopalke in elektromotorja. Bistvene razlike med načini vožnje res ni. Kar je zanimivo, ima najvarčnejši način tudi sistem nagrajevanja, kjer ti podeli zvezdice za varčno vožnjo oz. preračunava kakšna vožnja je najboljša. Dodaten plus si i3 zasluži tudi pri regeneraciji zavorne energije. Avto samodejna zavira, ko popustiš stopalko za plin. Na zaslonu pa ti pod številko za hitrost prikazuje tudi priporočeno varčno vožnjo oz. do kakšne mere potisniti stopalko za plin.
Bmw i3 te res lahko izstreli kot iz topa. Kljub ozkim pnevmatikam je precej živahen in dinamičen. Za manjši občutek glede hitrosti poskrbi še neslišnost motorja, ki je lahko na trenutnke tudi nevaren, predvsem za zunanje udeležence/pešce. Fantastičen avto, ki poskrbi za izjemno doživetje, zabavo in nasmešek na obrazu, četudi ni rohnečega zvoka motorja. Ne želimo se delati preveč pametne, ker ne vemo kako se obnaša na ovinkasti cesti in do katere meje se ga lahko žene. Za mestni avto so pri Bmwju izbrali pravo pot. Želeli so poustvariti enake vozne lastnosti kot pri njihovih ostalih modelih. Če je že oblika povsem nenavadna so zadeli ravno pri vozni dinamiki.
Za polnjene baterij boste na domačem navadnem priključku potrebovali 8 ur, preko hitrega polnilnika se lahko napolni tudi v treh urah, katerega vam priskrbijo Bavarci. Če vam to ni dovolj, za dodaten domet poskrbi tudi bencinski dvovaljnik (opcijsko). Pri Bmwju so poskrbeli za vse.
To je eden redkih modelov Bmw, kjer je cena 40.000€ razumljiva (Portugalski cenik). Seveda si ga bo vseeno lahko privoščila le elita. Lahko rečemo, da so električna vozila na dobri poti, Bmwju pa čestitamo pri izjemni izbiri materialov in električni prihodnosti.
Avtor: Primož Makuc
Več fotografij si lahko ogledate na Facebook strani Cestni dirkač
