March 2014 ~ Cestni Dirkač

Glede samega začetka o testnih vožnjah sem napisal že na Facebooku, zdaj pa lahko grem še malce globlje v vse podrobnosti.

Ideja o pisanju bloga se je najprej utrnila bratu (Tomaž), ki mi je predlagal, naj svoje izkušnje delim z ostalimi. Sprva na to nisem bil pripravljen, ker sem se bal odziva bralcev. To se je seveda spremenilo, ko se mi je uresničila božična želja. Želel sem si vožnje z novim Leonom še pred prihodom v Slovenijo, zato sem v avstrijski Celovec napisal prošnjo, kjer so mi v najkrajšem možnem času odobrili željo. Tako smo se 28. decembra z Damjanom in Tomažem odpravili v Avstrijo (s prejšnjim Leonom FR). Najbrž se vam zdi čudno, če vam omenim, da so se mi ob pogledu na novega Leona zasvetile oči, ampak tako je bilo. Tamkajšni prodajalec je bil izjemno prijazen ter glede vožnje ni podal časovne omejitve. Poleg tega je še napolnil rezervoar do vrha. Česa takšnega človek ne doživi vsak dan. Samih občutkov ne bi podajal, ker je temu namenjen že objavljeni članek. Po zaključeni vožnji sem še nekaj dni premišljeval o blogu, nato pa se je 31. decembra 2012 pojavil prvi članek (novi Seat Leon FR). Resnično sem si izbral zanimiv dan, ni kaj.

V naslednjih mesecih je bilo potrebno nadoknaditi še za nazaj in deliti tiste najbolj zanimive ter posebne izkušnje. Ena takšnih je zagotovo Tesla Roadster, za katero se lahko zahvalim podjetju Cargo-Partner, ki se ukvarja s transportom in logistiko. Toyota GT-86 je bila naslednja v sklopu objav, katera svoje prave barve pokaže ob izkušenem vozniku kot je Andrej Jereb. Avtocenter Jereb je eden tistih trgovcev, ki ti nikoli, nikoli ne obrne hrbta. Hvala, Andrej in sodelavci. Poleg Andreja bi izpostavil še Darjana in Marjana, ki rada priskočita na pomoč in uredita testno vožnjo, kljub temu, da včasih nimata časa in sta preobremenjena z drugimi obveznostmi.

V naslednji sklop bi lahko uvrstil prijatelje in družino, ki so "prispevali" k obogatitvi bloga. Sem spadajo ameriški BMW M3, Volkswagen Golf GTI, družinska Leona (FR in Scorpion), Škoda Fabia RS, kanadski Mercedes Benz CLK AMG in Porsche 911 Carrera. Eden najbolj eksotičnih na tem področju je zagotovo Porschejev oldtimer, kjer se lahko zahvalim direktorju podjetja Gotrade (Franc Jeram). Izjemno prijazen možakar, ki je "mulcu" zaupal svoj zaklad. Pod takšnim pritiskom nisem bil še nikoli, vsekakor pa je bila to ena najboljših izkušenj. Hvala tudi Aljažu, Borutu, Mihi in podjetju IK Sport.

V tem delu bi predstavil tiste avtocentre, ki ti testne vožnje časovno omejijo. Sem spadata Avtocenter Špan in Porsche Inter Auto (PIA). Do Špana sem prišel preko spletne prijave za testno vožnjo z novo Octavio. V eni uri res ne moreš nabrati pristnih izkušenj o avtomobilu, ampak tako je pri spletnih prijavah. Vsaj rezervoar je bil poln, kar na žalost ne morem trditi pri novem GTD-ju sedme generacije. Tega sem prejel za cele tri ure, kar pomeni, da smo lahko strnili fotografiranje in krajšo testno vožnjo. Je pa bil en problem in sicer ta, da je že na začetku svetila lučka za gorivo. Ko so pri PIA avto sprejeli, ga očitno niso "napojili", za kar so se sicer kasneje opravičili. Seveda v tem primeru ni šlo brez postanka na bencinski črpalki. Slabih izkušenj s Španom in PIA nimam.

Naslednji odstavek bi posvetil ljubljanskemu Renault Malgaj in BMW A Cosmos. Pri Malgaju smo se za vožnjo z novim Cliom zmenili kar čez noč. Zaupali so mi ga kar za cel vikend s polnim tankom goriva in takšnega sem tudi vrnil. Enostavno in učinkovito. Na Malgaju imajo spoštljiv in korekten odnos. Priznam pa, da sem bil izbirčen, ker na testno vožnjo nisem želel Kangooja. Moja napaka, oziroma moja odločitev. Zakaj takšna odločitev, malce kasneje. Pri Cosmosu sem se moral za testno vožnjo zmeniti osebno na štiri oči. Nič nenavadnega, saj gre za višji rang vozil. Ponudili so mi novo Serijo 1, ki je privlačna tako mladim kot tudi malce starejšim. Vozilo so mi predali s polovičnim rezervoarjem, kar pomeni, da je bilo potrebno precej kalkuliranja za vožnjo nazaj v Ljubljano. Serijo 1 so mi prav tako zaupali za čez vikend, oziroma od petka popoldne do ponedeljka zjutraj. S fotografijami in člankom so bili zadovoljni in obljubili nadaljno sodelovanje. Tega se sicer niso držali. Konec koncev sem le študent. Nikakor jim tega ne zamerim. Spoštujem njihovo odločitev.

V zadnji sklop bi uvrstil plačljive testne vožnje kot sta Ferrari 458 Italia in Chevrolet Camaro. Za Ferrarija sem odšel kar v Italijo (preko kupona, ki jih prodajajo razne spletne strani). Ja, vožnja je res kratka, ampak vsak nima te priložnosti. Če si pravi navdušenec s pravo družbo, lahko to postane izlet poln smeha in nepozabnih trenuntkov.

Za Chevrolet Camara sem vožnjo zakupil pri Burya superauto club. Še vedno se spominjam tega dneva, ko sem na hitro kupil kupon in se odpeljal proti Trzinu, čeprav bi se moral učiti za izpit iz ekonomije. Bencinski hlapi ti prioritete hitro zameglijo.

Sprva suhoparni opisi in fotografije so se v pol leta spremenili v bogatejše in subjektivne misli o testiranih avtomobilih. Opise sem obogatil s fotografijami izjemnih fotografov, ki sta se mi pridružila s Škodo Fabio RS. Prav tako gre za študenta, ki sta nedavno nazaj postavila skupno spletno stran na tej povezavi (Andraž Martinšek in Nejc Lampret). Seveda ne smem pozabiti na brata Damjana, ki je s svojimi objektivi neštetokrat priskočil na pomoč. Blog je v kratkem času za razmere študenta precej zaživel. Primerjava z ostalimi mediji je precej nesmiselna, ker mi vožnja z avtomobili predstavlja užitek ter sprostitev. O zaslužku pri meni ni ne duha ne sluha. Kljub temu, da je bilo včasih pisanje člankov občutno odveč, te pohvala bralcev spravi v dobro voljo. Vesel sem vsakega odziva in ravno z vašo pomočjo lahko članke izboljšam. Vsekakor nisem brez idej, vendar je težko kombinirati pisanje diplomske naloge ter testne vožnje. Projekti, ki sledijo čez poletje so zanimivi in polni adrenalina. Če pride do realizacije, še toliko boljše.

Prijatelji in trgovci so mi omogočili vožnje z avtomobili, ki so (ali še bodo) v zgodovini pustile pečat. Težko je vzdrževati nek nivo športnih vozil, ker izbire pri testnih vozilih ni ravno veliko, pa vendar se trudim biti malce drugačen s samo izbiro (odgovor na vprašanje pri Kangooju). Mogoče se bo slišalo preveč osladno, ampak vseeno, hvala ata Ivan, mama Silva ter brata Tomaž in Damjan. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste tako ali drugače pripomogli k blogu.