Mazda 3 Revolution Top

Ali se lahko v tako kratkem času navežeš na avto? Ja, z novo Mazdo 3 je to precej enostavno. Zoom - zoom.

BMW 116d Sport

Vse poti vodijo v pravi BMW svet. Ko bi le bil ta svet par tisočakov cenejši

Golf 7 GTD

Izjemna izkušnja z izjemnim avtom. Je izjemna tudi cena?

Porshe Macan Turbo

Ko malce popustiš plin lepo "zagrgra" kot Jaguar F-Type, vendar ne v taki razsežnosti.

Porshe 911 Carrera

Starodobniki ti pokažeje tiste prvinske občutke vožnje, na katero so bili navajeni naši starši in stari starši.

Friday 25 July 2014

Peugeot Boxer

Nekaj svežega, ogromnega in hkrati močnega. Tokrat gre za popolnoma novo dimenzijo tega bloga. Na sončno nedeljo mi je lastnik zaupal povsem novega Peugeot Boxerja. Z njim je v slabih dveh tednih prevozil že 4.600 km, letno pa jih naredi čez 100.000 km. V takem primeru je dobro imeti dizla, kajne.


Testna vožnja z novim Boxerjem je prišla kakor strela z jasnega. Sprva sem mislil, da gre za šalo, kmalu pa mi je bilo jasno, da gre zares. Kako te lahko navadna malenkost spravi v dobro voljo. Dostavnega vozila ne moreš testirati kar vsak dan, vsaj v mojem primeru je tako. Tako sem pridobil mnogo zanimivih in uporabnih informacij iz sveta dostavnikov. 


Pri Boxerju so povsem spremenili sprednji del, pri katerem so izbrali bolj agresivne žaromete. Ta smer oblikovanja še dostavno vozilo naredi pravega "žrebca". Poganja ga 3 litrski dizelski motor, ki s 130 kW privabi na plan 177 "konjev". Za šoferje je najbrž pomemben podatek tudi ta, da si tak motor prisluži oznako Euro 5. Testni Boxer ima nadgradnjo paketa Confort (Confort Pack), ki zajema kar lep del dodatne opreme. Seveda jo je bilo potrebno nekaj tudi dokupiti. Udobje in brezskrbnost si voznik definitivno zasluži. V koraku s tehnologijo in razvojem so poleg notranjosti zašli tudi na področju žarometov, kjer je za doplačilo možna LED različica.


Zunanjost je tipično kombijevska - škatlasta. S tem ni nič narobe, saj njegov namen ni podiranje hitrostnih rekordov, ampak prevoz čimvečje količine pošiljk v najkrajšem možnem času. Ob primerjavi sprednjega in zadnjega dela skozi zgodovino razvoja opazimo, da se zadek ne spreminja v koraku s sprednjim delom. Mogoče je to zaradi njegove nefunkcionalnosti ali pa jim manjka domišljije. Pohvalo si seveda zaslužijo pri jeznem sprednjem delu. Prejšnji model je bil preveč pomehkužen. Boxer je fantastičen že brez LED dnevnih luči, za kar slednje poskrbijo le za piko na i.


Če že kupujete novega dostavnika, potem vam priporočam, da dokupite še meglenke, kar v današnjem času ni ravno velik strošek. Meglenke v določenih vremenskih razmerah pripomorejo k večji varnosti in lepšemu izgledu. Ali bi namesto meglenk raje imeli plastičen "zamašek"?
Zanimiva bi bila tudi izbira še med kakšnim bolj športnim paketom, pri katerem bi spremenili sedeže, zunanje odbijače in platišča, pri tem pa bi morali paziti, da se ne bi zmanjšala razdalja od tal.



Pri selitvi v notranjost lahko opazimo, da ima testni Peugot vse (in še več) kar povprečen voznik potrebuje za nemoteno vožnjo in opravljanje dela. V oči definitivno pade avtomatska klimatska naprava in multifunkcijski zaslon na dotik, kjer upravljaš z radiem in prostoročnim telefoniranjem, izbereš pa lahko tudi prikaz porabe in ostalih podatkov. Prek vmesnika bluetooth lahko predvajaš tudi glasbo. V nasprotnem primeru za to lahko poskrbi USB vmesnik, ki se nahaja v predalu pod centralnim delom armaturne plošče. Če smo že pri predalih, lahko omenim, da jih je ogromno. Poleg slednjega se predal nahaja pod voznikovim sedežem, dva se nahajata na armaturni plošči pri sovozniku, naslednjega najdemo v sredinskem naslonu za roke pri sovozniku ter večja odlagalna polica, ki se nahaja v vrhnjem delu na vetrobranskim steklom. Pri Boxerju so vsak manjši kotiček spremenili v uporabno skrivališče.


Počasi je čas, da začnem z opisom največjega izmed predalov, "prtljažnika". Pri dostavnih vozilih se prostornine ne meri v litrih, temveč v kvadratnih metrih. Pri tej izvedenki Boxerja (L3H2) številke znesejo 13 m². Koda L3H2 pomeni, da gre za povišanega (H2) Boxerja z dolgo medosno razdaljo (L3). Obstaja še ena različica in sicer gre za dvojno povišanega Peugeota. Uporabna dolžina poda znaša 3,7 m, širina pa 1,87 m. V njega lahko naložite 5 euro palet, dimenzije 120x80 cm. Višina tega odlagalnega prostora pri povišani razliičici znaša 1,93 m. Sam sicer pravim, da so številke bolj dolgočasne, v tem primeru pa so izrednega pomena. Omenim lahko še dvojni način odpiranja vrat, kjer lahko izbirate med 90 ali 180 stopinjskim odpiranjem.
Možen je tudi dokup zadnjih parkirnih senzorjev in kamere, ki pa so včasih preveč izpostavljeni nepazljivim viličaristom, zato premislek pred to odločitvijo ni odveč.


Od same vožnje sen prejel več kot sem pričakoval. Vožnja se mi je zdela zabavna, mogoče s tega vidika, ker sem prvič vozil kombi, kaj pa vem. Seveda priznam, da sem se sprva precej lovil, ker me je pri vzvratni vožnji precej zmotila dolžina. Na samo širino se človek precej hitro navadi, kjer ti v pomoč priskočijo velika stranska ogledala. Surova moč pride do izraza v vsakem okolju, še bolj pa pri težkem tovoru, kjer je 177 KM kar prava številka. Če je Boxer prazen, se hitro občuti vsako manjšo luknjo, kot bi imel športno podvozje. Pri polni obtežitvi pa tega ne občutiš več v taki razsežnosti in vožnja postane precej udobna.


Kombi seveda ni namenjen dirkalnim podvigom, še posebej ne na zavitih cestah. Za udobno vožnjo in namestitev poskrbi sedež, nastavljiv po višini in v ledvenem delu. Pri sami vožnji pomoč nudita tempomat in asistenca pri spreljevanju v klanec. Pri takem prevoznem sredstvu je to že skoraj nujno. Da gre za bolj delovno vozilo priča tudi podloga za dokumente, ki je lično shranjena nad multifunkcijskim zaslonom. Po potrebi jo dvigneš in nanjo vpneš potrebne dokumente, pri tem pa nemoteno telefoniraš preko vmesnika. Vse za varno vožnjo, vseeno pa previdnost ni odveč.


Menim, da si Boxer zasluži pohvalo tudi glede porabe, ki je na testu znašala 8,2 l/100km, po kalkulacijah lastnika pa realna znaša 0,5 l/100km več kot piše v potovalnem računalniku. Testna poraba (Prevožena pot A) se ni razlikovala od normalne (Prevožena pot B), ki je zajemala 2500 prevoženih kilometrov. Mogoče se v meni skriva tudi nekaj "dostavne" krvi. Za res dolgo in nemoteno vožnjo poskrbi tudi večji rezervoar za gorivo, ki po doplačilu znaša 125 l, namesto serijskih 90 l. Servisi sicer niso nikoli nekaj kar nestrpno pričakuješ, vseeno pa servisni interval Boxerja znaša 48.000 km ali 2 leti. Dokaj prijetno.


Vožnja s Peugeot Boxerjem je bil zanimiva in nepozabna. Oprema se primerja s srednjim razredom osebnih vozil, kar me je res presenetilo. Priznam, da je to moj prvi stik s svetom dostavnih vozil, zato se lahko za vožnjo iz srca zahvalim lastniku, ki mi je zaupal povsem novega Boxerja. Ko naslednjič dobim kakšnega dostavnika, ga bom lahko primerjal s tem in poiskal razliko med njima.

Avtor: Primož Makuc
Fotografija: Nejc Lampret
Več fotografij na Facebook strani Cestni dirkač





Tuesday 8 July 2014

Mazda 2 Tamura

Te dni sem testiral Mazdo 2, ki sliši na ime Tamura. Njeno posebno ime sicer spominja na serijo Takumi, vendar gre pri Tamuri za povsem nekaj drugega. Mala dvojkica me je resnično očarala in lahko rečem le, zakaj jo nisem vozil že prej. Zanimivo, pri Mazdi res ne morejo brez rdeče barve.


Mazda 2 je prva izmed tistih pravih malčkov, ki se je znašla na blogu. Priznam, da nad njeno zunanjostjo in velikostjo pred vožnjo nisem bil ravno navdušen. To razpoloženje pa Mazda hitro popravi in ti priraste k srcu. Na žalost tudi ta Mazdica ni bila brez praske, kjer so tokrat najbolj trpela platišča. Do nje ni bilo prizanesljivo niti vreme. Na njej je svoj žig pustila toča.


Tamura se poleg rdeče-črnih detajlov razlikuje od ostalih tudi po njenem številu, saj je za evropski trg omejena serija tisočih vozil. Seveda lahko Tamuro poleg rdeče dobite tudi v črni, srebrni in beli barvi. Izbirate pa lahko tudi pri njeni notranjosti.


Testno dvojko poganja precej majhen bencinski 1.3 mlinček s 55 kW oziroma 75 KM. Za natančno in povsem zadovoljivo prestavljanje skrbi 5-stopenjski ročni menjalnik. Paket Tamure zajema ravno prav opreme, ki jo voznik potrebuje pri vsakdanjih opravilih. Sam sem pogrešal le potovalni računalnik, vseeno pa sem vsaj približno izračunal povprečno porabo, ki je znašala 5 l/100 km. Sem kar precej zadel obljubljene številke, kajne? Več o opremi spregovorim pri zunanjosti in notranjosti vozila.


Mazda 2 ni ravno podobna večjim sestram kot sta Mazda 3 in 6, ne smemo pa pozabiti, da sta trojka in šestica že prenovljeni, dvojko to še čaka. Ravno zaradi tega so se pred prihodom nove odločili za spominsko serijo Tamuro. V primerjavi s prejšnjo Mazdo 2 je tale povsem nekaj posebnega, kar je opazno že pri zunanjosti. Je precej bolj drzna in nima neke škatlaste oblike. Malce več časa bi lahko posvetili le zadnjemu delu pri izpuhu, ampak to je že stvar okusa. Dvojka sicer mogoče res deluje malce visoka, a to je najbrž le optična prevara na račun njene velikosti oziroma širine. Zunanjost je v popolni kombinaciji rdeče in črne barve.


Paket Tamura zajema črno obarvana zunanja vzvratna ogledala in strešni spojler. 15 palčna platišča so obarvana v grafitno barvo, ki kljub manjši moči Mazde pustijo športen pečat. Če sem že omenil zunanja vzvratna ogledala, lahko dodam še to, da so le ta električno nastavljiva, ogrevana in zložljiva. To me je pri tem malčku pozitivno presenetilo. Da Mazda še bolj pade v oči s to barvno kombinacijo, ima tudi tovarniško zatemnjena zadnja stekla. Huda kombinacija, ni kaj.


Pri notranjosti je vse lepo na dosegu roke. Desno od ročne zavore se nahaja priključek za AUX in USB, na sredini pa dvignjen ročni menjalnik. Nad njim najdemo nastavitve za klimatsko napravo in radio z manjšim sredinskim zaslonom. Na multifunkcijskem usnjenem volanu se nahajajo nastavitve za radio, pri dodatni opremi pa lahko dobite še dodatna stikala za nastavljanje tempomata. Paket Tamure pri notranjosti zajema rdeče obrobe sedežnih prevlek ter vratne obloge in obrobe zračnikov v barvi karoserije.


Pri zračnikih mi je všeč ravno to, da so barvno kombinacijo uporabili le pri stranskih in ne tudi sredinskih zračnikih. Tako vsaj ne bode preveč v oči. Na zadnji klopi imajo potniki ravno prav prostora za noge, problem bi predstavljali le tisti najvišji, ki ne bi imeli dovolj prostora pri glavi. Zmotila me je malce plastična notranjost pri vratnih naslonih za roke, a glede na njeno ceno je to popolnoma sprejemljivo.


Presenetile so me tudi vozne lastnosti, katerih od dvojke res nisem pričakoval. Res je, da nima ravno raketnih pospeškov, ti pa vseeno ponudi užitke pri vožnji (ne pri vožnji v klanec). Glede na to, da Mazda 2 nima ravno športnih korenin, oziroma ni športno nastrojena, se je zavitih cest držala kot dojenček mame. Česa takšnega od Tamure res nisem pričakoval. Vožnje ne morem enačiti z njeno sestro, ki ima vse karakteristike pravega športnika, zato je temu prilagojen tudi kriterij. Presenetila me je tudi njena poraba, ki se precej drži tovarniških številk (5 l/100 km). Za večje udobje voznika bi mogoče poskrbel le sredinski naslon za roke in tempomat, a potem bi najbrž bilo že preveč kičasto. Mazdi 2 moči zmanjka le pri polni obremenitvi in vožnji v klanec, zato trdim, da je to popoln avto za dve odrasli osebi. Si predstavljate to Mazdo v strupeni izvedbo MPS s 120 KM, 16 palčnimi platišči, zadnjim difuzorjem in dvojnim zaključkom izpušne cevi? Mene je res navdušila in si to tudi z lahkoto predstavljam.


Nekateri bi sicer dejali, da gre to za mestnega malčka. Res je majhna, ampak si zasluži več kot le naslov mestne gospodične. Z njo sem brez problema užival tudi na malce daljših relacijah. Na račun njene majhnosti profitira na okretnosti in ozkih parkirnih prostorih. Nekateri bi jo izbrali za drugi avto, jaz pa bi jo v primeru nakupa postavil na prvo mesto.


Za slabih 10.000 € že lahko dobite malčka s strupenim izgledom. V tej ceni je vključeno vse kar potrebuješ, brez kakšnega dodatnega kiča (- potovalni računalnik). Kdor kupuje avto za zmerno ceno, naj skrbno premisli o nakupu omejene serije Tamura, saj s tem kupi tudi del Mazdine zgodovine. Komaj čakam na novo Mazdo 2!

Avtor: Primož Makuc
Fotografija: Andraž Martinšek
Več fotografij na Facebook strani Cestni dirkač

Deli

Twitter Delicious Facebook Digg Stumbleupon Favorites More